Fakta bašo alkoholi hem sastipa
Sa buteder manuša piena redovno alkoholi hem odova kerela pe sa poviše kotar angleder. O alkoholi tano phanlo obično e bijavencar/zabavencar hem keda manuš mukhljola, ama isto keda manuš ladžala hem keda na uspejnela, tegani i pharo te kontrolirinel pe e alkoholeskoro pijbe.

Lokho i te pačal pe kaj o alkoholikano problemi šaj te ovel samo e javeren. But vare o alkoholikano problemi tano phanlo e socialikane problemencar - keda manuše nane buti ja pale kher kori te bešel. Ama but džene so piena but alkoholi nane olen obično problemija so manuš šaj te dikhel upri olende avrialdan. Sar o manuša so piena cigara, so hana but ja pale so trenirinena but hari, but olendar dživdinena obično dživdipa hem isi olen buti, familia, amala, hem kher.

Ki švedija isi komaj jek milioni manuša soj sikle ko alkoholi hem so isi olen riziko bašo baro sastipaskoro problemi, othe khuvela hem o alkoholikano zavisnost. Buteder kotar akala manuša na dikhena kaj ola piena prebut hem na mislinena kaj o alkoholi šaj te kerel olenge sastipaskoro problemi – ama olengoro telo ovela uticimo. Ko akava teksti šaj te čitine sar odova ovela.

Kobor alkoholi šaj te ovel rizično?
Rizično alkoholeskoro pijbe ovela tu te pieja 14 ja pale buteder tataja (čaše) ko kurko, te sijan murš, a 9 tataja (čaše) ko kurko te sijan džuvli. Keda manuš piela hem ovela mato tegani sakova var isi riziko. Tu te pieja buteder taro 4 tataja sar murš hem buteder taro 3 tataja sar džuvli ki jek prilika, ja pale te isi tut buteder taro 0,6 promilija ko rat, tegani odova računinela pe sar matiba bizo razlika dali tu osetinea tut sar mato ja pale na. Te pieja pohari taro odova soj phendo poupre - tegani odova računinela pe sar umereno alkoholeskiri upotreba.

Jek tataj tano sar jek tikni flaša zoralo pivo (33 cl), jek tataj mol (10-15 cl) ja pale jek tikni rakija/shot taro 4 cl alkoholi.

Jek zoralo pivo taro ekvaš litri (50 cl) tano sar 1,5 tataj.
Jek flaša mol (75 cl) tano sar šov tataja.
Ki jek flaša alkoholi (75 cl) isi 18 tataja.

Šaj te ovel šukar e sastipaske te piel pe hari alkoholi?
But džene čitindže kaj hari pijbe alkoholi šaj te ovel šukar e sastipaske. Pačala pe kaj o phure so piena hari alkoholi šaj te tiknjaren o riziko bašo vileskere venengoro nasvalipa hem diabetis. Avdive o istražuvačija (rodkerdžie) nane sarine jek bašo odova kaj e alkohole čače isi jek arakhibaskoro efekti. O čačipa tano odova so e alkohole isi pherdo bimangle efektija kaj te šaj te preporučinel pe bašo sastipa.

Te piel pe umereno bizo te ovel pe mato značinela kaj ko buteder slučaja samo tiknjarena pe o medicikane rizikija – o preduslov tano o džuvlja te na oven dovogende, deprimirime, te nane olen nasvalipa ko kale bukhe ja pale te piena disave iljačija. Tegani ola na trebena te pien nisar.

So ovela manušea keda piela alkoholi
Manuš te gelo ko jek bari ko jek petak račate, tegani pherdo taro odola manuša othe isi olen upreder kotar 0,8 promile alkoholi ko rat. Ama isi istražuvačko eksperimentija so sikavena kaj manuš osetinela pe najšukar (hemšukar) angleder te nakhavel 0,5 promilija. But vare i greška (doš) so kerela pe tani kaj amen pačaja kaj ka ovel amenge panda pošukar te piljam buteder, mada odova sikadža pe angleder kaj odova nane čače. Akate šaj te dikhe sar o osečaja hem o ponašaj ovela *ko razna promilija alkoholi ko rat.

0,2 promilija: Lenna te dikhen pe o prvo alkoholeskere nišanija. Haljovea tut tato, mukhlo hem šukar raspoložimo. Tli korkori kritika ovela sa tikneder.

0,5 promilija: Tu haljovea tut lošalo hem i ladž mukhela tut. Tle refleksija lena te oven bavna hem tle pokretengoro preciznost nane baro. Tlo procenibe na ovela šukar hem tlo šaipa te le informacija ovela našukar.

0,8 promilija: Lea te čhingare ko vakeribe hem lea te bandžove ko tle pokretia. Tlo dikhibe nane sar soj obično. Tu khandea ko alkoholi hem ovea but sigurno upro tute.  

1,0 promilija: Tu lea te vakere bihaljovdo hem ovea pološno te kontrolirine tle muskulija hem tle osečaja.

1,5 promilija: Lela te ovel pharo te ikerel pe o balansi hem šaj te pere. Šaj te uklel tut i holi hem te perel tuke muka.

2,0 promilija: Tuke ovela pharo te vakere hem te phire isprajmo. Lea te dikhe duplo.


3,0 promille: Tu na haljovea so ovela hem sian ki granica te našave korkori tute.


4,0 promille: Tu sian našavdo (ko nesvest) Tu lea vogi pharo hem sian ko riziko te mere kotar alkoholeskor otrujbe.

*Našti vakerela pe točno so ovela sakone manušeja ko razna količine promilija alkoholi, odoleske okova so pilja but alkoholi hem kerdža odova ko but vreme oleste kerdža pe javer alkoholeskiri tolerancija hem ov na ovela uticimo ko isto čhani. Ma bistre kaj o povrede hem e sastipaskere problemija na ovena potikne odoleske so manuše ovela jek bareder pijbaskiri tolerancija.

Sar uticinela o but pijbe alkoholi upro sastipa?
O alkoholi resela ko sa o organija hem uticinela upro sa o telo, sar andral adžahar hem avrialdan. Pali svetsko organizacija sastipaske WHO isi buteder taro 60 nasvalipa so ovena kotar o but pijbe alkoholi. O manuša na trebena te oven zavisna taro alkoholi kaj te asatren akala alkoholeskere nasvalipa; hem okola so piena but bizo te oven zavisna astarena akala nasvalipa.

Godi
Hem tikne količine alkoholi kerena te ovel tut bilačheder procena, pharo te misline, pharo te ane tle godžate hem te reagirine.Tu sovea tegani pharo hem o osečaja ovena telo uticaj. Keda piea but vreme hem pherdo alkoholi tegani i godi tiknjola hem tegani šaj te astare epilepsija, demencija ja pale javera godžakere nasvalipa.
Depresija
O riziko bašo astariba depresija ovela baro keda piela pe but alkoholi. Ekvaš taro sa o korkorimudariba ki Švedija sine kerde telo alkoholeskoro uticaj.
Vilo hem vileskere vene
Hari ja pale umereno pijbe alkohol na sikadže kaj uticinela negativno upro o vilo hem e vileskere vene. Ama o but bare količine alkoholi kerela negativno efekti upro vilo hem vileskere vene. Keda pieja alkoholi tegani o pulsi hem o rateskoro pritisko ovela baro. O riziko baši vileskiri aritmerija ovela bari, ko primer fibrilacija ko vileskere anglikomora. Našti preporučinela pe te piel pe alkhoholi bašo te na astarel pe nasvalipa ko vileskere vene.
Khamnipa
O fertiliteti (khamnipaskoro šaipa) ovela tikneder keda manuš piela but alkoholi sar ko murša adžahar ko džuvlja. I džuvli te piela alkoholi tegani o fetus (odova so lela te ovel bebe) ovela telo uticaj ko sa o khamnipaskoro vreme, specialno ki jekto faza – angleder oj te džanel kaj ačhili khamni. Te sian džuvli hem te sian khamni ja pale te planirinea te ačhove khamni tegani hemšukar i te na pie alkoholi.
Kalo bukho
O alkoholi barakerela o riziko bašo rako ko kalo bukho hem odova tano jek obično razlog bašo o nasvalipa: khilalo kalo bukho, hepatits hem kale bukheskiri ciroza.
Mortik
O but pijbe alkoholi barakerela o riziko ja pale kerela te ovel pobaro o nasvalipa taro psoriazis, eksemija hem javera morčakere pharipa.
Vogi/vodži
O but pije alkoholi barakerela o riziko bašo gastritis hem šutalipa ko vogi.
Skeleti
O but pijbe alkoholi barakherela o riziko bašo kokalengoro haljariba hem gihti.
O rat
O alkoholi čhinavela e kokaleskere godža te kerel rateskere telo (badania) a odova šaj te kerel manuš te astarel rateskoro nanipa.
Infekcije
E alkoholeskere efekteja upro e kokalongiri godi uticinela upro parne rateskere badanija kola so trebela te arakhen e badane (telo) taro infekcije. Odova kerela te oven buteder infekcije, ko primer but puti hem but vreme manuš ovela šudardo.
Rako
O alkoholi barakerela o riziko te astarel pe rako ko poviše organija. Isi but haljovde nišanija kaj taro alkoholi ovela rako ko muj, ko gutibaskoro organi, ko kalo bukho, ko brekha hem ko thulo por.

Save javera rizikija isi keda piela pe but alkoholi?
Nesreče (bibahtale oviba)
Keda manuš i mato tegani isi ole but pobare rizikija. Ki Švedija sakova berš merena 3000 manuša ko nesreče. Komaj jek trinipa (1/3) taro akala manuša sine olen alkoholi . O manuša so obično na piena but ja pale piena umereno, ola tani odoja grupa so kerena jek baro kotor kotar akala nesreče.

Mariba (Upotrebiba zor)
Pali e phagibaskiri statistika jek baro kotor keda i ko pučibe o maltretiribe hem o fizikano maltretiriba ovena taro but pijbe alkoholi taro okova so maltretirinela ja pale so ovela maltretirimo.

Relacikane problemja
But pijbe alkoholi šaj te dukhavel i komunikacija hem te ruminel o kontaktija e paše manušencar. Buteder taro jek milioni manuša ki Švedija so bešena džikasaja so piela but alkoholi phenena kaj ule negativno uticime.

Pijbe cigara hem alkoholi
Sajavera droge suradžinena maškar peste, ko primer o alkoholi hem o nikotini uticinena upro nagradibaskoro sistemi ki godi. Plus odova o nikotini pačala pe kaj barakerela o osetlivost prema o alkoholi. Odoleske okova so mangela te meninel plo alkoholeskoro pijbe ka ovel šukar te čhinavel te piel cigara ja pale te lel snus. A isto adžahar šaj te ovel lokheder te čhinavel pe e dohaneja te piela manuš pohari alkoholi ja pale te čhinadža sa o alkoholi.

Soj odova alkoholeskoro zavisnost (alkoholeskoro adhinalipa)?
Alkoholeskoro zavisnost značinela kaj manuš produžinela te piel but alkoholi mada isi negativno efektuija upro oleskoro/olakoro sastipa, relacija hem socijalno odnosija. Okova soj zavisno alkoholestar oleske/olake piela pes hem ovela ole/ola pharipa te ograničinen pli količina alkoholi. But puti ama na uvek ovela olen jek tolerancija bašo alkoholi, tegani manuš trebela te piel but poviše kaj te šaj te ovel efekti ja pale abstinencija, a odova značinela pherdo namangle osečaja keda manuš čhinavela o pijbe. O zavisnost značinela butenge kaj o alkoholi isi ole jek centralno rolja ko dživdipa, sa o javera buča so sine važna angleder bisterdžovena, ko primer o relacije, kariera ja pale o slobodna aktivitetija. Okova soj zavisno but puti džanela kaj o alkoholi tano problemi ama pale našti te tiknjarel i količina ja pale te čhinavel te piel.

Akala 6 buča soj tele tane obična nišanija keda manuš i zavisno alkoholestar. Kaj te šaj manušeske te del pe i diagnoza bašo alkoholeskoro zavisnost tegani rodela pe te ovel ole najhari trin taro akala buča istovremeno, ko palune 12 masekija.

zoralo mangibe ja pale prisilnost te piel pe alkoholi, ja pale ”pijbe hari”
pharipa te ograničinel pe kobor manuš piela, ”ja pale kontrolakoro našaviba”
e alkoholeskoro konsumiribe kerela manuš te ulavel pohari vreme bučake, slobodno aktivitetija ja pale te ovel pe javerencar
rodela pe pobare količine alkoholi kaj te šaj te ovel isto efekti sar angleder (tolerancija)
vastengoro tinaniba, terliba ja pale nemir palo odova keda manuš tiknjarela i količina ja pale čhinavela (abstinencija)
manuš produžinela te piel mada džanela kaj o alkoholi dukhavela e telo hem kerela psihikane problemija


Sian hazeri (pripremimo) te čhinave o pijbe?
But džene pačana kaj i but pharo te meninen plo pijbaskoro konzumiribe. Ama butenge tano faktički but lokheder nego te čhinavel pe e cigarencar, odova šaj te phenel pe kaj tano sar keda probinea te menine tle hajbaskere navike ja pale keda lea te trenirine.

Tu sigurno mislinea kaj isi šukar hem bilačhe buča pijbaja alkoholi – odova tano adžahar bute manušenge. Ama soj odova soj najvažno?  Odova sian tu so šaj te odlučine soj odova soj najvažno tuke hem sar mangea te ovel tuke. Ja te produžine sar so sine tuke dži akana ja te menine tle alkoholeskoro upotrebibe.

Ka ovel šukar, bizo razlika dali tu odlučindžan tut ja pale panda sian nasigurno, te kere korkori tuke disave haljovde argumentija soj važna tuke hem e manušeske kasaja so mangea te ove.

Čhiv tuke cili
Na trebela te odlučine sar ka kere ponodori ko dživdipa. Tu te mangljan te menine diso, tegani jek šukar dumodejbe tano te ovel tut jek haljovdo cili bašo jek periodi. Ama so šaj te ovel realno? Dali ka ograničine tut hem ka pie umereno ja pale ka ovel tuke pošukar te čhinave skroz o pije disave vremeske?

Počmin tle promenencar
Dikh te šaj te kere disave javera buča ko tlo sakodivesutnipa so ka pomožinel tut te rese tlo cili. Odova šaj te ovel ko primer: te na ovel tut rezerva khere, menin o alkoholikane pijba bizo alkoholikane bibencar, dikh tut tle pendžarutne manušencar so ka den tut dumo ja pale počmin disave neve šukar aktiviteteja ko okova vreme keda leja sine te pie alkoholi.

Inspektirin korkori tute
Bizo razlika soske ljiljan te pie but alkoholi, tlo alkoholi pijbe zavisinela kotar tlo sakodivesutnipa, tle navike hem rutine. Tu te arakhljan ki tute save situacije, misle hem osečaja soj tane phanle e alkoholea tegani isi tut bareder šajipa te uticine upro tlo alkoholeskoro pijbe sar tu so mangea.

Arakh neve alternacije
Disavo var o alkoholi šaj te funkcirinel sar rešenje bašo disavo problemi jekhe kratko vremeske sar tu so doživinea (ko primer keda isi sojbaskoro problemi, stresi ja pale problemi ki jek relacija). Te počmindža te kerel pe neve navike hem te arakhel pe pošukar rešenje bašo problemija so isi tut, tegani ka ovel tuke polokho te šaj te na pie odoborom but.

Le pomoč (dumodejbe)
Te ovel tut džikasaja te vakere hem so ka pomožinela tut te dikhe tle misle hem osečaja hem so ka del tut dumo bašo o promene so probinea te kere, nane važno dali odova manuš i tlo amal, džiko tari familija ja pale jek profesionalno manuš.

Ma det tut (ma predanj tut) prerano
Te šaj te menine tlo alkoholeskoro pijbe, ko odova tu mora te dikhe sar jek dugoročno cili. Tu trebela te akceptirine o neuspeh hem diso te na gelo sar so trebela ko akava drumo, ma mukh odova te lel tutar but pažnja ja pale te čhinavel tut. Tut isi pherdo šaipa te menine tlo alkoholeskoro upotrebibe.

Tu te mangljan te vakere džikasaja taro sastipaskoro arakhiba bašo tlo alkoholekoro konzumiribe tegani isi tut pravo bašo sekretesi. Tuke šaj dela pe pomoč tumačeja. Bašo akava tu šaj čitinea (drabarea) ko 1177.

Romani čhib arlikane (https://www.1177.se/rmn/other-languages/other-languages/)

Romani chib kalderašicko (https://www.1177.se/rmy-ka/other-languages/other-languages/)

Romani chib kálo (https://www.1177.se/rmf/other-languages/other-languages/)

Romani chib lovaricka (https://www.1177.se/rmy-lo/other-languages/other-languages/)